archive-si.com » SI » M » MUZEJ-IDRIJA-CERKNO.SI

Total: 402

Choose link from "Titles, links and description words view":

Or switch to "Titles and links view".
  • PARTIZANSKA BOLNICA FRANJA // Mestni muzej Idrija
    položili zapečatene stekleničke v katerih so bili shranjeni listki z osebnimi podatki Posmrtni ostanki umrlih ki jih niso odpeljali svojci so bili junija leta 1946 prekopani v skupni grob na pokopališču v Cerknem V njihov spomin so pred vhodom v sotesko postavili ploščo z imeni umrlih Zdravstveni delavci so reševali življenja v okoliščinah ki si jih danes težko predstavljamo Operacije so redko potekale brez omame večinoma so imeli na razpolago eter pentotal in druga sredstva Primanjkovalo pa je antibiotikov krvi in plazme Improvizirati so morali tudi pri razkuževanju operacijskega perila in instrumentarija V začetku so vse to prekuhavali proti koncu leta 1944 pa so uvedli suho sterilizacijo z vročo paro Preskrbo s sanitetnim materialom in zdravili so omogočale terenske organizacije pomoč pa je po skrivnih zvezah prihajala celo iz Milana in Gradca V marcu 1944 je prišla prva sanitetna pošiljka od zaveznikov Marca 1945 pa so pridobili tudi rentgenski aparat ki ga je poleg Franje imela samo še ena partizanska bolnišnica Različne pripomočke za imobilizacijo poškodovanih udov je izdeloval bolničar Jože Čerin Skrb za ranjence in bolnike je bila v veliki meri na ramenih bolničarjev še posebej v zunanjih oddelkih kjer ni bilo stalnega zdravnika Med njimi je bila samo ena šolana medicinska sestra ki je opravljala delo glavne sestre in instrumentarke Ostali so se usposabljali pri delu in na tečajih za bolničarje dva sta bila organizirana tudi v sami bolnišnici Med zdravljenjem je bilo zelo pomembno da ranjenci in invalidi niso postali črnogledi Zato je bilo poskrbljeno tudi za razvedrilo Organizirali so proslave in mitinge s političnimi govori petjem deklamacijami govori in skeči Izdajali so tudi svoje glasilo z naslovom Bolniški list Partizanska bolnica Franja je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove razvejane ter izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti Spomenik je bil po povodnji ki ga je

    Original URL path: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/partizanska-bolnica-franja.html?tmpl=component&print=1&page= (2016-02-15)
    Open archived version from archive


  • Untitled Document
    pomožni objekti izdelane kopije predmetov in pridobljeni nadomestni predmeti Finančna sredstva za obnovo so prispevali Republika Slovenija Občina Cerkno druge lokalne skupnosti in številni posamezniki podjetja združenja borcev za vrednote NOB Slovenije društva vojnih invalidov javni zavodi in društva s področja kulture športa in zdravstva osnovne in srednje šole v Sloveniji in v zamejstvu Številni posamezniki so sredstva prispevali v okviru dobrodelne gledališko televizijske uprizoritve z neposrednim TV prenosom ki

    Original URL path: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/files/obnova.php (2016-02-15)
    Open archived version from archive

  • RUDARSKA HIŠA // Mestni muzej Idrija
    arhitekture in rudarske bivanjske kulture Po večletni obnovi v 90 letih 20 stoletja je hiša danes zavarovana kot kulturni spomenik pritličje pa je opremljeno in obiskovalce popelje v čas prve polovice 20 stoletja Idrijska rudarska hiša je vkopana v pobočje in s pročeljem obrnjena v dolino Njena konstrukcija je skoraj v celoti lesena z izjemo kamnitih temeljev zidane kleti notranjih kuhinj in vež Gornji deli zunanjih sten so sestavljeni iz desk obitih z letvami ometanih in pobeljenih z apnom Streha je prekrita z jelovimi skodlami šinklni Zaradi svoje višine bele fasade in številnih majhnih oken daje vtis mogočne že kar monumentalne stavbe Večina rudarjev si ni mogla privoščiti lastne hiše z zelenjavnim vrtom temveč so bili podnajemniki v privatnih hišah in kasneje po letu 1870 v stanovanjskih blokih imenovanih prhauzi V 19 stoletju je v eni sami hiši živelo približno 16 ljudi Vsak lastnik je oddajal vsaj eno stanovanje Gospodar je imel boljši socialni status kot podnajemnik saj je redil domače živali prašiča zajce kokoši ter včasih celo kravo in pobiral najemnino Pomanjkanje prostora je družine sililo v skromno življenje pri izrabi prostora za spanje pa so potrebovali že kar nekaj domišljije Najmlajši otrok je običajno spal v zibki dva v predalu ladlcu ostali otroci so spali na leseni klopi z naslonjalom kanapeju na slamnjači fantje poleti celo na podstrešju Tudi ptice pevke so našle svoj prostor v hiši Kletke so visele na zidovih ali stale na omarah in okenskih policah Rudarji so bili zmeraj družabni ob večerih so se radi zbirali pri pogovorih družabnih igrah in različnih opravilih Ženske in otroci pa so klekljali Rudarska hiša v Idriji muzejski objekt Rudarske hiše danes počasi izginjajo Družabna igra volkalica Omara za živila in umivalnik v kuhinji Ognjišče v kuhinji Blazina za klekljanje bula Klekljarice na podičku pred rudarsko hišo Zgornje

    Original URL path: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/lokacijerazstave/stalne-razstave/rudarska-hia.html (2016-02-15)
    Open archived version from archive

  • RUDARSKA HIŠA // Mestni muzej Idrija
    skodlami šinklni Zaradi svoje višine bele fasade in številnih majhnih oken daje vtis mogočne že kar monumentalne stavbe Večina rudarjev si ni mogla privoščiti lastne hiše z zelenjavnim vrtom temveč so bili podnajemniki v privatnih hišah in kasneje po letu 1870 v stanovanjskih blokih imenovanih prhauzi V 19 stoletju je v eni sami hiši živelo približno 16 ljudi Vsak lastnik je oddajal vsaj eno stanovanje Gospodar je imel boljši socialni

    Original URL path: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/rudarska-hia.html?tmpl=component&print=1&page= (2016-02-15)
    Open archived version from archive

  • JAŠEK FRANČIŠKE // Mestni muzej Idrija
    ob začetku prenove gradu leta 1988 in grajskega dvorišča dve leti kasneje so bili že v zelo slabem stanju Med muzejskimi in drugimi strokovnjaki je dozorela odločitev da je treba stroje temeljito in trajno zaščititi in sicer v avtentičnem rudniškem ambientu V treh notranjih razstavnih prostorih in ob stavbi jaška Frančiške po Francu II ki je bil od leta 1792 do 1806 rimsko nemški cesar potem pa je kot Franc I zasedel avstrijski prestol je danes razstavljenih 29 eksponatov pretežno s konca 19 in začetka 20 stoletja To so štiri centrifugalne črpalke dieselski motor ter trije kompresorji iz začetka 20 stoletja dva vitla dva parna batna stroja s konca 19 stoletja tri napajalne črpalke za parne kotle izvozni stroj s parnim pogonom parni kotel ter vodna turbina Francis s konca 19 stoletja pehalni skobeljni radialni vrtalni stroj stružnica stroj za rezanje navojev kovaško kladivo in tračna žaga s konca 19 stoletja vrtalna garnitura za globinsko vrtanje ter jamski telefon Dva stroja sta usposobljena za delovanje s stisnjenim zrakom Restavrirana črpalka Kley s parnim pogonom je največji ohranjeni stroj Rudnika živega srebra Idrija največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi Za nabavo le tega se je rudnik odločil po nenadnem vdoru jamske vode leta 1885 Dotok vode je bil večji kot zmogljivost vseh razpoložljivih črpalk Parno črpalko je leta 1893 izdelala znana tovarna E Skoda Pilsen Plzeň industrijsko mesto na zahodu Češke Posamezne sestavne dele so po železnici pripeljali do Logatca naprej do Idrije pa s konjsko vprego Delovati je začela leta 1895 po doslej zbranih podatkih so jo zadnjič pognali leta 1948 in sedem let kasneje so jo demontirali Stroj je zaradi svojih ogromnih dimenzij in mas sestavnih delov zbujal občudovanje Baterijski parni kotel v času delovanja Baterijski parni kotel kot muzejski eksponat Dizelski motor kot

    Original URL path: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/lokacijerazstave/stalne-razstave/jaek-franike.html (2016-02-15)
    Open archived version from archive

  • JAŠEK FRANČIŠKE // Mestni muzej Idrija
    Med muzejskimi in drugimi strokovnjaki je dozorela odločitev da je treba stroje temeljito in trajno zaščititi in sicer v avtentičnem rudniškem ambientu V treh notranjih razstavnih prostorih in ob stavbi jaška Frančiške po Francu II ki je bil od leta 1792 do 1806 rimsko nemški cesar potem pa je kot Franc I zasedel avstrijski prestol je danes razstavljenih 29 eksponatov pretežno s konca 19 in začetka 20 stoletja To so štiri centrifugalne črpalke dieselski motor ter trije kompresorji iz začetka 20 stoletja dva vitla dva parna batna stroja s konca 19 stoletja tri napajalne črpalke za parne kotle izvozni stroj s parnim pogonom parni kotel ter vodna turbina Francis s konca 19 stoletja pehalni skobeljni radialni vrtalni stroj stružnica stroj za rezanje navojev kovaško kladivo in tračna žaga s konca 19 stoletja vrtalna garnitura za globinsko vrtanje ter jamski telefon Dva stroja sta usposobljena za delovanje s stisnjenim zrakom Restavrirana črpalka Kley s parnim pogonom je največji ohranjeni stroj Rudnika živega srebra Idrija največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi Za nabavo le tega se je rudnik odločil po nenadnem vdoru jamske vode leta 1885 Dotok vode je bil večji kot zmogljivost vseh razpoložljivih črpalk Parno

    Original URL path: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/jaek-franike.html?tmpl=component&print=1&page= (2016-02-15)
    Open archived version from archive

  • IDRIJSKA KAMŠT IN RUDNIŠKE LOKOMOTIVE // Mestni muzej Idrija
    črpalno drogovje Črpanje je bilo izvedeno v treh stopnjah batne črpalke so bile nameščene na XI IX in III obzorju od katerih je ena razstavljena Pogonsko vodno kolo se je zavrtelo 4 5 krat v minuti zmogljivost črpalk je bila okrog 300 litrov jamske vode v minuti iz globine 283 m pod površjem To je edina tovrstna črpalka v Sloveniji ki stoji na prvotnem mestu Jez na reki Idrijci pri Kobili in 400 let star kanal Rake še danes služita za dotok pogonske vode v HE Mesto Rudniške lokomotive V bivši nakladalni postaji žičnice jaška Jožef so razstavljene štiri lokomotive in pet vozičkov za transport rude Idrijski rudnik je sredi 19 stoletja okrog leta 1850 zgradil železnico na konjsko vleko za transport rude od jaškov do žgalnice Za prevoz fine rude so se uporabljali veliki leseni tovorni vagoni imenovani tudi konjski vagoni Prav takšen vagon se je ohranil in je najstarejši ohranjeni železniški vagon konjske železnice v Sloveniji Z izumom naprav za spremembo napetosti pa je bil omogočen razvoj električnih cestnih železnic Idrijskim ulicam in takrat redkemu cestnemu prometu je dobrega pol stoletja dajala podobo rudniška železnica Da bi nadomestili konjsko vprego so leta 1902 nabavili dve električni lokomotivi tovarne Siemens Halske Dunaj za transport rude od Jožefovega jaška do Bašerije klasirnica in drobilnica rude Za prevoz rude od Bašerije do žgalnice so prav tako leta 1902 nabavili še dve veliki električni lokomotivi tovarne Siemens Halske Dunaj za tir širine 1000 mm Dolžina proge električne lokomotive od bunkerjev Jožefovega jaška do Bašerije je bila 700 m od tu do žgalnice pa 850 m skupaj torej 1550 m Obe lokomotivi sta najstarejši ohranjeni električni lokomotivi v Sloveniji Za prevoz rude v žgalnici topilnici je rudnik leta 1912 nabavil dve bencinski lokomotivi tovarne Deutz Werke za tir širine 500 mm Leta 1916

    Original URL path: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/lokacijerazstave/stalne-razstave/idrijska-kamt-in-rudnike-lokomotive.html (2016-02-15)
    Open archived version from archive

  • IDRIJSKA KAMŠT IN RUDNIŠKE LOKOMOTIVE // Mestni muzej Idrija
    na črpalno drogovje Črpanje je bilo izvedeno v treh stopnjah batne črpalke so bile nameščene na XI IX in III obzorju od katerih je ena razstavljena Pogonsko vodno kolo se je zavrtelo 4 5 krat v minuti zmogljivost črpalk je bila okrog 300 litrov jamske vode v minuti iz globine 283 m pod površjem To je edina tovrstna črpalka v Sloveniji ki stoji na prvotnem mestu Jez na reki Idrijci pri Kobili in 400 let star kanal Rake še danes služita za dotok pogonske vode v HE Mesto Rudniške lokomotive V bivši nakladalni postaji žičnice jaška Jožef so razstavljene štiri lokomotive in pet vozičkov za transport rude Idrijski rudnik je sredi 19 stoletja okrog leta 1850 zgradil železnico na konjsko vleko za transport rude od jaškov do žgalnice Za prevoz fine rude so se uporabljali veliki leseni tovorni vagoni imenovani tudi konjski vagoni Prav takšen vagon se je ohranil in je najstarejši ohranjeni železniški vagon konjske železnice v Sloveniji Z izumom naprav za spremembo napetosti pa je bil omogočen razvoj električnih cestnih železnic Idrijskim ulicam in takrat redkemu cestnemu prometu je dobrega pol stoletja dajala podobo rudniška železnica Da bi nadomestili konjsko vprego so leta 1902 nabavili dve električni lokomotivi

    Original URL path: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/idrijska-kamt-in-rudnike-lokomotive.html?tmpl=component&print=1&page= (2016-02-15)
    Open archived version from archive