archive-si.com » SI » E » EUPARKY.SI

Total: 370

Choose link from "Titles, links and description words view":

Or switch to "Titles and links view".
  • Novo Mesto-Zabava&sport
    reke Krke Izvir zelene dolenjske lepotice Odmevi mlinskih koles Mogočen grad Hudičev turn Mesto s Tintorettovim sv Nikolajem Grad na vodi Na prvi pogled mirna reka Krka preseneča radovedneže s svojo živahnostjo ustvarjalnostjo s svojim sprva tako zelo nepredvidljivim kraškim značajem ki ji ga poznejši pritoki spremenijo v dobrodušno dolenjsko globino Od kraškega izvira prek lehnjakovih pragov in jezov do hipotermalnih izvirov v spodnjem toku se ob reki kot na slikarskem platnu vrstijo podobe preteklosti vpete v doživetja sedanjosti Med mlini in gradovi mimo mest in vasi Krka na vsakem koraku dokazuje svojo neustavljivo privlačnost za nekdanje in današnje ljudi Vir visitdolenjska eu Dvodnevni izleti Po cvičkovi deželi Skrivnosti Mirnopeške doline Dolenjska metropola Grad na rečnem otoku Edina še delujoča kartuzija Zdravilni studenec Umetnost likovnih samorastnikov Kjer ni vina pravijo ni veselja Tako se Dolenjska mora imeti za srečno mimo mnogih drugih dežel kjer ne raste trta saj ima veliko množico vinogradnikov Tako piše J V Valvasor že 1689 v svoji sloviti knjigi Vino ni samo pijača ampak pooseblja nekaj posebnega in dragocenega Vino je edinstvena stvaritev narave in človeka in to lahko v teh lepih krajih spoznate tudi vi Prijazni domačini vam bodo postregli s kozarčkom izvrstnega cvička za opis katerega bi bil potreben sod izbranih besed Najbolje torej da ga vsak poskusi sam Vir visitdolenjska eu Učna pot obora Ruperč vrh V osrčju dolenjske regije se ujeta med gozdovi travniki in vinogradi nahaja Obora Ruperč vrh Ograjen del gozda najdete le 6 km iz Novega mesta v smeri Uršnih sel Obseg obore sestavlja 35 ha gozda 3 ha travnikov in izvir studenčnice Ruperč vrh Obora je namenjena gojitvi divjadi turistično rekreativnim dejavnostim in učnim programom V obori prav tako lahko potekajo različna usposabljanja in gozdna proizvodnja pridobivanje lesa Po obori so speljane sprehajalne poti opremljene s posebnimi učnimi

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/JugovzhodnaSlovenija/NovoMesto/NovoMestoZabavasport.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive


  • Novo Mesto-Zgodovina&kultura
    leta 1478 ali 1487 posvetil pičenski škof Pashazij Frančiškani so se v Novem mestu naselili v 15 stoletju Zaradi turške nevarnosti so se umaknili iz Bele krajine na varen kraj tostran Gorjancev Samostan so si zgradili leta 1472 zraven cerkve sv Lenarta na zemlji ki so jo kupili z darovi vdove Elizabete Snopčan Ob požaru l 1664 je samostan delno pogorel Kot cerkev je tudi samostan v stoletjih doživel različne prezidave in dozidave Leta 1696 je bil pozidan konvikt Od 1746 pa vse do 1870 so bratje frančiškani vodili gimnazijo ki je s svojim delovanjem pustila pomemben pečat mestu in v kateri so se šolali pomembni slovenski ustvarjalci Tradicijo te šole neprekinjeno nadaljuje današnja novomeška gimnazija Breg Novomeški breg je s svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju historičnega mestnega jedra gotovo ena najslikovitejših znamenitosti mesta To je strnjen niz stanovanjskih stavb nastalih na potezi l 1786 porušenega srednjeveškega mestnega obzidja Stavbe so optimalno izkoristile sicer neugodne geomorfološke značilnosti terena in se mu popolnoma prilagodile Bile so naslonjene na ostanke obzidja ki so še vedno ohranjeni in vidni v zidovih kletnih etaž Kletni zidovi pogosto slonijo na živoskalni osnovi vrh strmega pobočja nad reko Krko Narodni dom Novomeški Sokolski ali Narodni dom je bil v devetnajstem stoletju ključen za razvoj slovenstva v tem in širšem prostoru v dvajsetem stoletju je prevzemal predvsem kulturno vlogo v življenju mesta dandanes pa služi kot ustvarjalni in prireditveni prostor alternativnim umetnikom Pogled v življenje umetniške skupnosti je zanimiv kakor tudi tukajšnji dogodki kot so koncerti alternativne punk in sorodne glasbe delavnice razstave pogovori Šance in obrambno obzidje Na Šancah Novomeščani imenujejo prostor na vrhu starega mestnega jedra nekoč imenovanega Kapiteljski hrib Tu tik ob kapiteljskih vrtovih je največji del preostalega novomeškega obrambnega obzidja ki je nekaj stoletij uspešno varovalo mesto pred nasiljem Turkov in ostalih ter varovalo pridobljene mestne privilegije Obzidje so meščani začeli graditi kmalu po ustanovitvi mesta Ob obzidju na Šancah je urejena razgledna sprehajalna pot ki vodi vzdolž ohranjenega obzidja do nekdanjega obrambnega stolpa ter se spusti na Loko do reke Krke Na vratih Na vratih je spomeniško območje ki ga je kmalu po drugi svetovni vojni zasnoval arhitekt Marjan Mušič Na tem prostoru so bila v času ko je bilo mesto obdano z obzidjem Gorenja oziroma Ljubljanska vrata ki so poleg Dolenjih oz Karlovških na drugem koncu mesta edina pripuščala obiskovalce v srednjeveško mesto Hiša Rozmanova 19 je najbolj ohranjeni del teh mestnih vrat Večina elementov spomeniškega območja je posvečenih narodnoosvobodilnemu boju ob stari kresiji je spominska loža v drugi svetovni vojni padlim Mušičev načrt preureditve območja Na vratih Stolna Cerkev svetega Miklavža in Škofijski dvorec Gotska cerkev svetega Miklavža stoletna spremljevalka Novega mesta se pne proti nebu na vrhu v okljuk reke Krke umeščenega historičnega jedra Cerkev je najimenitnejši spomenik mesta in eden od njegovih osrednjih simbolov ključno pa oblikuje tudi novomeško silhueto Stavba je bila vzor gradnji številnim manjšim cerkvam širom Dolenjske Svetemu Miklavžu sosednja preprosto oblikovana proštija danes škofijski dvorec je bil grajen v času po ustanovitvi kapitlja

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/JugovzhodnaSlovenija/NovoMesto/NovoMestoZgodovinakultura.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Novo Mesto-Posebnosti
    predstavlja tako dolenjska vinska pokrajina kot njeni preprosti iskreni ljudje in njihova zgodovina V zidanicah meščani radi preživljajo vikende gostijo prijatelje in prijateljice predvsem pa v obdajajočem vinogradu in v vinski kleti skrbijo za bujno trto in za dišeče vino Nekatere zidanice so odprte tudi za turiste Turizem v zidanicah je v svetovnem merilu prav unikatna reč In če turist v zidanici v družbi svoje najdražje spije še cviček za katerega se tudi reče da je posebnež tedaj je celotno doživetje zagotovo nepozabno Turistične zidanice so sodobno opremljene in se nahajajo na izjemnih lokacijah s prekrasnim razgledom Kozolci Kozolci so še ena svetovna posebnost ki jo neguje tako rekoč le Slovenija Kozolci praviloma iz lesa s prav umetelno konstrukcijo so namenjeni sušenju sena slame koruze spravilu kmečkega orodja tudi ljubezni zavetju ob nevihtah predvsem pa odlično krasijo travnato zeleno in zlato pšenično pokrajino Dolenjska in s tem tudi novomeško okolje glede kozolcev še posebej izstopata Po dolenjski deželi srečujemo praktično vse tipe kozolcev od stegnjenega dvojnega stegnjenega s plaščem na kozla pa tja do toplarja In na tem koncu Slovenije je kozolec tudi najbolj razvit najlepše izražen Zanimivost Po reki Krki tudi splavarijo Že nekoč so in podobno je tudi

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/JugovzhodnaSlovenija/NovoMesto/NovoMestoPosebnosti.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Postojna-Narava
    o nastanku jam z ogledom rovov in dvoran predvsem pa z opazovanjem kapnikov ki se spuščajo s stropa ali dvigajo s tal združujejo v stebre gubajo v zastore ali nizajo v zaporedja domišljijskih oblik Jama je lahko dostopna brez stopnic in težjih vzponov del ogleda poteka s podzemnim vlakom del pa peš Postojnska jama velja za zibelko speleobiologije V postojnsko planinskem jamskem sistemu živi kar 85 različnih vrst specializiranih podzemeljskih živali kar je največ v svetovnem merilu in kar predstavlja presežek biotske raznovrstnosti Najznamenitejša je vsekakor človeška ribica ali močeril Proteus anguinus Zanimivost Postojnska jama Edina jama z dvotirno železnico Samo v Postojnski jami se lahko že 140 let s posebnim vlakcem peljete pod veličastnimi podzemnimi oboki ki jih kakor lestenci krasijo stalaktiti skozi fantastično krajino posejano z igrivimi skulpturami iz apnenca Vir Postojnska jama Jama pod Predjamskim gradom V Jamo pod Predjamskim gradom vodijo tri poti Najbolj znan je vhod skozi Konjski hlev v katerem so odkrili sledove iz mlajše kamene in bakrene dobe pa tudi iz rimskih časov Pot v podzemlje pripelje do Glavnega rova Imenski rov v katerem so ohranjeni podpisi obiskovalcev od 16 stoletja dalje je prav zaradi podpisov velika zanimivost in obvezna ogledna točka Imenski rov povezuje Glavni rov s Fiženco ki ima vhod nad gradom in se spušča 600 m dolgo v podzemlje Zaradi lege in ugodne temperature je v njej veliko netopirjev ki so zaščiteni zato vstop v jamo v času njihovega zimskega spanja ni mogoč Pivka in Črna jama Del Postojnskega jamskega sistema sta tudi Črna in Pivka jama Pivka jama ponuja enkraten vpogled v podzemsko strugo reke Pivke in je edino mesto v celotnem sistemu kjer je možen ogled vodnih rovov Sprehod skozi jamo razkriva skrivnost nastanka podzemnih rovov in čudovit prikaz moči tekoče vode Skozi umeten rov se obiskovalci podajo

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Notranjskokraska/Postojna/PostojnaNarava.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Postojna-Zabava&sport
    do Postojne kjer se pri železniški postaji tudi konca Na poti boste spoznali pomembne zgodovinske kraje številne kulturne spomenike grajske ruševine in ohranjene dvorce Od blizu si lahko ogledate tipične kraške pojave in z nekaj sreče ugledate srno ali jelena kosca gozdnega jereba kozaco kacjega pastirja in druge redke ali že ogrožene živalske vrste Pohodnikom je v pomoč zemljevid Velike Krpanove poti ter vodnik in oznake na terenu Pot je primerna tudi za tridnevni treking po Zelenem krasu ali pa za krajše enodnevne etape Vir RDO Postojnska jama Trekingi v Postojnskem podzemlju Prepustite se razvajati v skrivnostnih globinah postojnskega jamskega sistema ki jih vidijo le redki izbranci Počutili se boste kot da ste prvi ki stopate v to podzemno kraljestvo Postojnsko jamo Pivko in Črno jamo ter jamo pod Predjamskim gradom boste lahko spoznali na drugačen bolj vznemirljiv način Jamski trekingi se razlikujejo po težavnosti in dolžini trajanja Enostavnejši so primerni za vsakogar tudi za šolske skupine in potekajo predvsem po rovih Pivke in Črne jame Poti za zahtevnejše udeležence pa vodijo izven običajnih turističnih poti in praviloma zahtevajo nekoliko več telesne pripravljenosti Vir RDO Postojnska jama Kolesarske poti Grajska pot Izlet pričnete v Postojni hotel Sport in vas v nadaljevanju popelje po poteh srednjeveških vitezov Na poti ki poteka mimo številnih vasic in cerkva boste naleteli na tri srednjeveške gradove grad Prestranek grad Orehek in Predjamski grad ruševine nekoč mogočnega baročnega gradu Haasberg in Ravbarjev stolp edini ohranjeni ostanek nekdanjega Malega gradu Pot si lahko popestrite z obiski Postojnske jame jame pod Predjamskim gradom ježo konj na posestvu Grad Prestranek pohodom na Sv Lovrenc ali opazovanjem ptic Na voljo sta kolesarski vodnik in zemljevid Jamborna pot Jamborna cesta je najstarejša prometna povezava čez znamenita Postojnska vrata ki predstavljajo relativno širok nizek in strateško pomemben prelaz s severnega Jadrana v Srednjo Evropo Kraji ob Jamborni cesti so odlično izhodišče za kolesarske in pohodniške izlete vseh zahtevnostnih stopenj Iz Planine na Planinsko goro ter čez Petričev hrib in nazaj skozi Lohačo 2 3 h Iz Studenega na hrib Sv Lovrenc 2 h Krožni izlet od kozolca toplarja v Belskem mimo Landola in Šmihela pod Nanosom do Predjame in nazaj 2 3h Od cerkvice Sv Jurija v Šmihelu do vasi Velika Brda in Fara ter nazaj v Šmihel 2 h Iz Razdrtega na Nanos ter spust mimo Suhega vrha v vas Strane in naprej v smeri proti izhodišču 4 5 h Pohodniški predlogi so namenjeni posameznikom in manjšim skupinam ki iščejo nekajurne pohode v naravo Vsi predlogi so speljani po obstoječih in markiranih poteh ter so označeni tudi na informativnih tablah ob Jamborni cesti Junior Krožna kolesarska pot Junior je primerna predvsem za najmlajše Pelje po okolici mesta Postojna z vmesnimi postanki v vasicah pri cerkvah in na športnem letališcu Rakitnik kjer se lahko tudi okrepčate V Stari vasi si lahko ogledate cerkev Sv Antona Padovanskega pri vasi Zalog pa cerkev Sv Danijela s papeževim križem ki spominja na obisk papeža Janeza Pavla II leta 1996 v Postojni Na športnem letališču si

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Notranjskokraska/Postojna/PostojnaZabavasport.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Postojna-Zgodovina&kultura
    danes živijo številne legende ki ga na eni strani poveličujejo kot strastnega lepega plemenitega viteza na drugi prikazujejo pa kot razbojnika roparskega viteza ki ga je slednjič smrt doletela na stranišču Grad je dostopen samo z ene strani toda legenda pravi da se je razbojniški Erazem oskrboval s hrano in pijačo skozi skrivni rov ki iz starega gradu pripelje na površje Medtem je cesarjeva vojska leto in dan zaman oblegala njegov grad Erazem je podlegel šele zaradi zvijače nasprotnikov in podkupljivega služabnika Danes se z zgodovino gradu in njegovih nekdanjih lastnikov seznanite v vhodnem stolpu Med opremo v ostalih delih gradu pa najdete izbor originalnih predmetov pa tudi kopije in modele Najbolj bogato je opremljena viteška soba v jedilnici spoznate grajsko življenje v pozni gotiki V renesančni dvorani tretjega nadstropja pa so razstavljene lovske trofeje zadnjega lastnika gradu kneza Windischgrätza Zanimivost Predjamski grad Slikovit mogočen izzivalen skrivnosten in neosvojljiv grad je vpet v navpično 123 metrov visoko steno in tam kraljuje že dobrih 700 let Njegovo romantično podobo dopolnjuje idilična rečica Lokva ki globoko pod gradom ponikne v podzemlje Vir Postojnska jama Proteusova jama z vivarijem V projekcijski dvorani objekta si lahko ogledate multimedijsko predstavitev o krasu in kraškem podzemlju V prvem jamskem delu Proteusove jame z vivarijem je predstavitev morfologije Postojnskega jamskega sistema v drugem Rovu novih podpisov pa predstavnike jamskega živalskega sveta med katerimi sta tudi človeška ribica in drobnovratnik Notranjski muzej Postojna Notranjski muzej v Postojni predstavlja v novi reprezentančni stavbi širšo zgodovino in kulturno ter naravno dediščino Notranjsko kraške regije V njem si lahko obiskovalci ogledajo občasne tematske razstave Spomin je doma v muzeju multimedijsko predstavitev človeške ribice Živi svet podzemlja ter Fotografije večne teme Postojnske jame V pritličju Notranjskega muzeja si obiskovalci lahko ogledajo rjavega medveda ter sestavljen in dopolnjen skelet jamskega medveda Do leta

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Notranjskokraska/Postojna/PostojnaZgodovinakultura.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Postojna-Posebnosti
    nekoč domovanje drznega viteza Erazma Predjamskega Kako so v njem nekoč živeli si lahko ogledate v obnovljenih prostorih in opremi Med zanimivejšimi so bivanjski prostori kapela in ječa pri opremi pa prednjačijo nekateri kosi orožja oljne slike in Pietà iz leta 1420 Takratno življenje pa lahko podoživite na vsakoletni prireditvi Erazmov viteški turnir Na gradu se lahko tudi poročite Vir RDO Postojnska jama Človeška ribica Prvi ki je že pred 300 leti opisal pojav človeške ribice je bil kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor ki je povzel splošno prepričanje da je človeška ribica zmajev mladič ki ob naraslih vodah celo priplava na površje Dolga je od 25 do 30 cm in je največja jamska žival na svetu Je popolnoma prilagojena življenju v temi njena koža ne vsebuje zaščitnega pigmenta in je bledikasta z roza odtenkom kar je posledica kožnih kapilar Barva njene kože je podobna barvi človeške zato mala kačica nosi takšno ime Oči ima zakrnele diha pa z zunanjimi škrgami preprostimi pljuči in kožo Hrani se z rakci črvi polži in drugimi vodnimi nevretenčarji Živi do 100 let brez hrane pa lahko vzdrži tudi do več let Vir RDO Postojnska jama Furmanski praznik v Postojni To je tradicionalna celodnevna etnološka prireditev v Postojni s prikazom domače in umetne obrti s tekmovanjem harmonikarjev s furmansko povorko in z zabavnim programom Furmanski praznik ki ga prirejajo v začetku julija obuja stare običaje iz dežele furmanstva Sprevod vozil različnih tipov s konjskimi vpregami je popestren s prikazom starih slovenskih obrti Erazmov viteški turnir v Predjami Erazmov viteški turnir je ena največjih in najbolj prepoznavnih srednjeveških prireditev v Sloveniji Erazmov viteški turnir se odvija že poldrugo desetletje zadnji dve leti pa pomeni uvod v nedeljski srednjeveški turnir sobotna Noč ognja in zabave ki postaja vedno bolj posebna in obiskana Sobotni program obiskovalcem ponuja ogled

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Notranjskokraska/Postojna/PostojnaPosebnosti.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Cerkno - narava
    brzice in tolmune Teče po gozdu v neokrnjeni divjini saj že desetletja nihče več ne živi tu Včasih pa je bilo to področje Porezna poseljeno in na potoku so delovali mlini in žage vse do velike povodnji leta 1926 Vir Turizem Cerkno Zaganjalka Zanimivo hidrološko naravno dediščino predstavlja izvir Zaganjalka pod Cerkljanskim vrhom v Volkovi grapi blizu domačije Zakrog Gre za zanimiv kraški pojav za katerega je značilno spreminjanje pretoka vode Ob običajnem pretoku traja sedem minut preden voda skoraj presahne in ponovno pride iz globine Vir Turizem Cerkno Drevo dvojček V gozdu med vasjo Gorje in Jesenica raste zanimivo drevo ki je prava posebnost Gre za igro narave dve zraščeni bukvi sijamski dvojčici Zanju vedo le domačini Stoji v neposredni bližini gozdne ceste Vir Turizem Cerkno Soteska Pasice Sotesko Pasice v Dolenjih Novakih med hriboma Mali in Veliki Njivč zaznamuje hudournik Čerenščica Na svoji poti je izdolbel številne tolmune slapove in fosilne lonce drasle V apnencu kot kameninski podlagi se pojavljajo ti značilni kraški pojavi Teren je naravno brez pomagal praktično neprehoden Do Partizanske bolnice Franje ki je postavljena globoko v soteski vodi urejena strma pešpot z lesenimi mostički Vir Turizem Cerkno Zanimivost Aragonitna Ravenska jama Aragonitna Ravenska jama

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Goriska/Cerkno/Cerknonarava.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive