archive-si.com » SI » E » EUPARKY.SI

Total: 370

Choose link from "Titles, links and description words view":

Or switch to "Titles and links view".
  • Trenta-Zabava&sport
    a je vredna ogleda saj je postavljena na slikovit plato pobočja Grintavca Zapuščene kmetije sledijo značilni lokalni arhitekturi opuščeni travniki so obdani s kamnitimi zidovi ali miri ki so v dolini že redkost Planina Za skalo Sicer opuščeno planino Za skalo je pred nekaj leti obnovil Triglavski narodni park Prijeten senčen in nezahteven vzpon na planino vodi večinoma skozi gozd proti koncu poti se gozd umakne nekdanjim pašnikom Planina je čudovit spomenik visokogorske pastirske stavbne dediščine Planina Za skalo je izhodišče za nekaj daljših planinskh tur na primer preko Velikih vrat v dolino Triglavskih jezer preko Oslove škrbine do Komne Planina je priljubljeno izhodišče vodenih tur po brezpotjih S planine se ponuja veličasten razgled na vas Vrsnik in Bavški Grintavec Krnsko jezero Pot na Krnsko jezero se prične na koncu doline Lepena ob planinskem domu Klementa Juga Mulatjera se vije večinoma preko gozda ki nam v vročih poletnih mesecih zagotavlja senco Steza se ob gornji postaji tovorne žičnice zravna in po 15 minutah pridemo do Koče pri Krnskih jezerih Do jezera je še kakih 15 minut nezahtevnega sprehoda mimo leta 1997 opuščenih a še vedno dobro ohranjenih pastirskih stanov na planini Duplje Steza vodi preko opuščenih pašnikov do Krnskega jezera ki velja za naše največje visokogorsko jezero Leži na višini 1391 metrov je 400 metrov dolgo in na najglobljem mestu globoko 17 metrov Jezero skoraj popolnoma poplavlja kotanjo v vznožju Krna na katerega se odpira pogled prav z jezerskega brega Kriški podi Kriški podi so zakraseli podi ki se dvigajo nad dolino Trenta med pobočji Pihavca Bovškega Gamsovca Stenarja Križa in Razorja Vidni so v značilni panorami iz Trente še posebej Pogačnikov dom na Kriških podih 2050 m ki je postavljen prav na njihov rob Izpred koče je tako enkraten razgled na dolino Trenta Na Kriških podih so tri jezera Ko se pot nekoliko zravna lahko opazimo stezice ki zavijajo desno Po nekaj minutah hoje že uzremo tudi največje Spodnje Kriško jezero Ostali dve jezeri sta nad kočo Gornje Kriško jezero je najvišje ležeče slovensko jezero nahaja se na višini 2154 metrov Kriški podi so izhodišče za številne planinske poti na okoliške vrhove Triglav dolina Triglavskih jezer Vzpon na Triglav iz doline Trente spada med najkrajše dostope a kljub temu zahteva dobro fizično kondicijo in poznavanje gibanja v gorskem svetu Še posebej takrat kadar vremenske razmere niso najugodnejše Predlagana pot je krožna prične in konča se v dolini Zadnjice in traja 3 dni s prenočevanjem v planinskih kočah Zadnjica Tržaška koča na Doliču Pot se prične v dolini Zadnjice in vodi po udobni mulatjeri v smeri proti Luknji Po dobri uri hoda iz zatrepa doline zavije na desno proti Tržaški koči na Doliču 2151 m Koča stoji na sedlu med Kanjavcem in masivom Triglava ponuja pa lep razgled na gorske verige ki obkrožajo dolino Trenta Koča je predvsem v poletnih mesecih zelo obiskana saj stoji na pomembnem križišču planinskih poti Tržaška koča na Doliču Triglav Od koče nas najprej popelje mulatjera na zakraselo planoto Triglavski podi od tam pa čez

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Goriska/Trenta/TrentaZabavasport.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive


  • Trenta-Zgodovina&kultura
    ruske ujetnike ki so v strašnih razmerah gradili cesto čez Vršič Na njihovo trpljenje in umiranje nas danes spominjata zgolj ruska kapelica na gorenjski strani prelaza in vojaško pokopališče v Trenti kjer so ruske ujetnike pokopavali skupaj s padlimi avstrijskimi vojaki Med vojno je Trenta ponujala začasno zavetje in prehod domačinom iz Bovca in njegove okolice ki so morali na ukaz avstrijskih oblasti zapustiti svoje domove Bližje glavnim bojiščem sta bili dolina Lepena in vas Soča kjer za cerkvijo najdemo pokopališče in spomenik padlim vojakom Vir Soca Trenta Dom Trenta na Logu v Trenti Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka v Trenti je odprto od 27 aprila do 30 junija vsak dan od 10 00 18 00 od 1 julija do 31 avgusta od 9 00 19 00 od 1 septembra do 31 oktobra vsak dan od 10 00 do 18 00 Med 1 novembrom in 27 aprilom je Informacijsko središče v Trenti zaprto Napovedane skupine pa lahko informacijsko središče obiščejo kadarkoli Skupinam vodniki predstavijo muzej v slovenščini angleščini nemščini in italijanščini Dom Trenta je posebej urejen za obisk invalidov dostopne rampe osebno dvigalo posebne sanitarije V Domu Trenta so predstavljene naravne posebnosti edinega narodnega parka v Sloveniji ter bogata etnološka dediščina doline Trenta Občasno obiskovalce pričakajo tudi priložnostne razstave Posebnost muzeja je video instalacija Andreja Zdraviča Skrivnosti Soče Časovno obzorje Od leta 2011 je v muzeju prisotna tudi instalacija Gozd Časovni triptih Posebej usposobljeni vodniki Triglavskega narodnega parka vas lahko popeljejo na različno zahtevne poldnevne enodnevne in večdnevne ture po dolini ali v okoliške gore V zgornjem delu reke Soče od njenega izvira do Doma Trenta so številne naravne znamenitosti in kulturni spomeniki ki zaznamujejo podobo doline Najlažje si jih obiskovalec ogleda z lahkim sprehodom po Soški poti Vsak četrtek v juliju avgustu je organizirano strokovno vodenje z začetkom ob

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Goriska/Trenta/TrentaZgodovinakultura.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Trenta-Posebnosti
    gams in orel živita v parku še medved in ris Samo tukaj pa najdemo hrošča triglavska pretnerija metulja trentarski rjavček algi pokljuški saturasturm in bohinjski oedogonij ter bolj znane vrste soška postrv pri rastlinah pa Zoisovo zvončnico mlahavo bilnico ozkolistno preobjedo in julijski mak Obdelana polja njive travniki senožeti in pašniki dolinska naselja in pašne planine značilne hiše in številni majhni seniki hlevi in stanovi napolnjujejo tukajšnjo kulturno krajino Sooblikoval jo je človek ter ji vtisnil tisočletni pečat svojega dela in bivanjske kulture Površina 83 897 ha Osrednje območje 55 332 ha Robno območje 28 475 ha Vir Soca Trenta Kulinarika Značilno bovško kulinariko lahko preizkusite v številnih gostilnah in restavracijah v Bovcu in okolici Hrana temelji na lokalnem kulinaričnem izročilu in obsega bovške specialitete degustacije sira in skute krafe soške postrvi jagnjetina divjačinske jedi in še in še Najbolj znana bovška specialiteta je prav bovški ovčji sir ki se ponaša z dolgo in bogato tradicijo Prideluje se iz surovega mleka kar ohranja v mleku tipične lastnosti Zgornje Posočje je alpska dolina z močnim mediteranskim vplivom kar se odraža v specifičnih klimatskih razmerah in veliki pestrosti rastlinskih vrst Naravne danosti in blagi tehnološki prijemi so tiste lastnosti ki dajejo siru

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Goriska/Trenta/TrentaPosebnosti.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Kocevje-Narava
    leta 1998 Vir visitdolenjska eu Kočevsko jezero Območje jezera ki je nastalo v 70 letih 20 stoletja je danes bogato naseljeno z rastlinskimi in živalskimi vrstami Tukaj gnezdi preko 64 vrst ptic med katerimi je 15 vrst na Rdečem seznamu ogroženih gnezdilk Slovenije Jezero je odlično mesto za opazovanje in proučevanje ptic kot ribolov Trstje obrašča plitvine ob obali kjer gnezdijo številni rakarji Okoli jezera je speljana tri kilometra dolga naravoslovna učna pot in pelje mimo vseh najbolj značilnih biotopov jezera trstičja travišč in gozda Na poti sprehajalca spremljajo table s pojasnili in priporočili Vir slovenia heritage net Mirna gora Mirna gora je s 1048 metri najvišja gora na hribovitem obrobju Bele krajine Dviga se na skrajnem jugovzhodnem delu razgibane kraške planote Kočevskega Roga na jugu pa se stika s Poljansko goro Prepoznavna so njena razčlenjena vzhodna pobočja ki strmo padajo v dolino Divjega potoka in Vrčice proti nizkemu belokranjskemu kraškemu ravniku pa se zložno spuščajo preko neizrazitih polic in rebri Mirna gora z bližnjo okolico je zaradi dolomitne kamninske osnove pravi otok sredi zakraselih karbonatnih kamnin Dolomitna podlaga napaja več studencev najbolj vodnata sta na Planini in Ponikvah strma vzhodna pobočja Gač pa so razčlenjena s povirnimi dolinami Tu je tudi eno redkih rastišč divjega petelina na Kočevskem rogu Nad Planino je del košenic celo prepuščen naravni sukcesiji kot gozdni rezervat Vir visitdolenjska eu Reško jezero Reški potok je kraška ponikalnica ki izvira v Možah in ponikne v ponore pri starih garažah Njegova struga je dolga cca 3000 m Ob njem so še v 20 letih tega stoletja stali trije mlini in žaga Imenovali so se Zgornji Srednji in Spodnji mlin Danes kupi kamenja in nekaj zidov ob vodi komajda še spominjajo na razvaline poslopij V 70 letih se je med ribiči porodila ideja o zajezitvi potoka Površina jezera

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/JugovzhodnaSlovenija/Kocevje/KocevjeNarava.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Kocevje-Zabava&sport
    ki nam prikaže zgodovino kraja ter znamenitosti področja Pot se nato prične spuščati in pod južnimi pobočji Mestnega vrha se vrnemo na izhodišče Pot je lahka in primerna tudi za družinski izlet Vir slovenia info Gozdna učna pot Rožni studenec Pot se začne v Kočevju na Marofu kjer je na ogled forma viva kiparja Staneta Jarma 3 km dolga pot je označena s sovo in vas bo vodila po krožni poti od Pristave do Rožnega studenca skozi gozd do jezu na reki Rinži do Mrzlega studenca in nazaj Nadvse je primerna za otroke ki s pomočjo igral in informativnih tabel spoznavajo življenje v gozdu Vir slovenia info Grajska pot Pot nas popelje do razvalin gradu Fridrihštajn ki je bil prvič zgrajen l 1423 in je povezan z ljubezensko zgodbo Veronike Deseniške in Friderika Celjskega Od tod je prekrasen pogled na mesto Kočevje z okolico Vir slovenia info Kalanova pot Enourna hoja po strmi in kratki poti nas pripelje do priljubljene izletniške točke Koče pri Jelenovem studencu Kočo so poimenovali po bližnjem studencu ki ne presahne niti v vročih poletnih dneh Koče je tudi izhodišče za krajše pohode na Mestni vrh grad Fridrihštajn ali Livoldski vrh Pot je strmejša vendar nezahtevna

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/JugovzhodnaSlovenija/Kocevje/KocevjeZabavasport.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Kocevje-Zgodovina&kultura
    slovenskega naroda prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno vojno Danes je Šeškov dom kulturni center z muzejsko zbirko Kovačija Bilpa Kovačija Bilpa imenovana tudi kovačija Verderber leži na meji nekdanjih gospostev Kostela in Poljan Do danes se je ohranil star način izdelovanja izdelkov kar si lahko obiskovalci tudi ogledajo Edina še delujoča kovačija je omenjena tudi v pripovedki Kako je vrag čez Kolpo skočil Kočevski

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/JugovzhodnaSlovenija/Kocevje/KocevjeZgodovinakultura.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Kocevje-Posebnosti
    transfer prtljage itinerarij zemljevidi organizacija vstopnine ogled suhorobarstva Škrabčeva domačija Maticova etno hiša Vir slovenia info Kočevsko ribiška Kočevsko ribniška je najvišje ležeči predel regije saj vrhovi v tem koncu presegajo 1200 m nadmorske višine posamezna naselja pa ležijo tudi na 900 m nadmorske višine Brezmejne poti vas vodijo po neokrnjeni naravi obsežnem območju Nature 2000 in gozdovih v katerih domujejo tudi rjavi medved volk in ris Kostelska rakija Kostelska rakija je sadni destilat pridelan na območju občin Kostel Osilnica in Kočevje Destilat je pridobljen iz mešanega sadja jabolk hrušk in sliv avtohtonih sort Prav zaradi uporabe avtohtonih sort sadja in naravnih danosti ima sadni destilat poimenovan Kostelska rakija povsem svoje značilnosti ki se odražajo v prepoznavni cvetici prijetnega okusa Glede na uporabljeno vrsto sadja poznamo štiri vrste žganja z značilnimi aromami Sadjevec je mešano sadno žganje s prijetno aromo iz raznovrstnih vrst in sort sadja Slivovka sodi med prvovrstno domače žganje iz sliv Hruškovo žganje ima izrazito aromo pridobimo ga iz hrušk sort tepka moštanka preška štajerka in gašperna Jabolčno žganje ima značilno blag okus pridobimo ga iz sort krivopecelj bobovec carjevič kanadka kosmač beličnik zlata pramena voščenka čebulnik maškotele in pisanke Vir visitdolenjska eu Zanimivost Med je registriran

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/JugovzhodnaSlovenija/Kocevje/KocevjePosebnosti.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive

  • Za vsakim ovinkom kapniški raj
    in odposlali razglednice Postavljen je bil leta 1899 in je na tem mestu deloval do 1927 ko je bil prestavljen globlje v jamo Velika gora Kalvarija Velika gora Kalvarija je podzemna dvorana nastala s podiranjem stropa o čemer priča vzpetina iz podornega kamenja in skalovja V stropu je videti kje so se rušile posamezne plasti apnenca Skozi razpoke pronica voda in odlaga sigo v obliki kapnikov na stropu Zaradi krušenja so ti v glavnem majhni in mlajši medtem ko so na tleh orjaški stalagmiti stari več kot milijon let Z vrha je pogled še prav posebej lep posebej na Ruski most Pod Veliko goro je postaja jamske železnice kjer potniki izstopijo in nadaljujejo svoj ogled peš Lepe jeme in Ruski rov Lepe jame in Ruski rov sta rova ki vodita proti severu in kjer se naravni del Postojnske jame konča Konec Lepih jam je namreč z umetnim predorom povezan z Ruskim rovom tako da obiskovalci naredijo pentljo in se vračajo pod Ruskim mostom Lepe jame so najlepši in najbolj bogato zasigan predel Postojnske jame ki se ponekod razširi v dvorane ki imajo imena po značilnostih sige Prva je Dvorana cevčic v kateri s stropa visijo druga ob drugi tanke prozorne cevčice iz kalcita bele in prosojne Strop dvorane spominja na kamniti dež nekateri pa jo imenujejo tudi Špagetna dvorana Bela dvorana je dobila ime po izrazito beli sigi in belih kapnikih iz čistega kalcita z zelo malo primesi Tu najdemo tudi značilne ponvice Nekatere med njimi so izredno velike že prave kadi ki držijo tudi po več tisoč litrov vode Malo manj bogato zasigana kot prejšnji dve je Rdeča dvorana kjer prevladuje siga rdečkaste barve Barva sige je odvisna od primesi ki jih prinese voda s površja ali iz skalne gmote nad jamo in jih odloži skupaj s kalcitom Rdečo

    Original URL path: http://www.euparky.si/Slovenija/Notranjskokraska/PostojnskaJama/Zavsakimovinkomkapni%C5%A1kiraj.aspx (2016-02-12)
    Open archived version from archive